V prostorih kranjskega zaposlitvenega centra CENTERKONTURA je bila organizirana delavnica na temo zaposlovanja oseb z okvaro sluha in seznanjanja delodajalcev z osnovami komunikacije z njimi.

Delavnica je bila namenjena strokovnim delavcem iz različnih institucij in kadrovskih služb podjetij, ki želijo pridobiti informacije pred in ob zaposlitvi osebe z okvaro sluha. Svoje poglede na to temo sta nam predstavili gluhi predavateljici Lada Lištvanova in Maja Kuzma, prisluhnili pa so jima številni predstavniki s področja zaposlovanja v socialnih in invalidskih podjetjih, Zavoda za zaposlovanja RS, koncesionarja zaposlitvene rehabilitacije RACIO d.o.o. ter predstavniki našega Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj. Kot se je izpostavilo na sami delavnici, so pogledi na obstoječe stanje različni, pa vendarle imamo eno skupno točko, vsi si želimo pomagati od primera do primera, ker je uspešen le individualen pristop do uporabnika. In kot primer dobre prakse in skupne zgodbe uspešnega mrežnega delovanja je bila večkrat omenjena zgodba o gluhem fantu s Kosova, ki se je pred kratkim priselil v Kranj. Na eni od naših rednih razstav v Kranju je našel kontakt in pot do društva, s pomočjo strokovne službe in mreže s preostalimi organizacijami našel pot do službe in uspešnega vključevanja v družbene dejavnosti, še posebej v športu in kulturi. Kot zanimivost je treba omeniti tudi to, da je bila povsod edina možna komunikacija v improviziranem znakovnem jeziku, saj fant še ne obvlada slovenskega jezika, ne pisnega in ne znakovnega. Seveda pa upamo, da se ga bo s pomočjo prostovoljcev v društvu kmalu naučil v zadovoljivi meri. Iz te uspešne zgodbe je na delavnici nastala tudi ideja o še večjem poudarku na mrežnem sodelovanju vseh ključnih akterjev z upanjem, da bo takšnih uspešnih zgodb še več. Vsi skupaj pa smo ugotavljali še en skupen problem, ki je še kako bistven pri zaposlovanju oseb z okvaro sluha: izobraževanje v slovenskih šolskih centrih ne dosega ustrezne stopnje in opismenjevanja, zato se v praksi pojavlja veliko težav tudi v pisni komunikaciji, in to je problem, ki tudi delodajalce postavlja v resno dilemo pri zaposlovanju oseb z okvaro sluha. Vsekakor bi bilo treba bolj odločno opozoriti državo in izobraževalne ustanove, da izobraževanje gluhih in naglušnih ne dosega zadovoljivih standardov ter da je to eden glavnih in bistvenih razlogov težje zaposljivosti gluhih in naglušnih.

Boris Horvat Tihi

Deli naprej