V ponedeljek, 4. marca, smo imeli v prostorih društva potopisno predavanje o Venezueli. Predaval nam je gospod Zoran Furman. Pripovedoval nam je, kako je svojo pot začel na vzhodni obali Venezuele in iz Manusa potoval proti zahodu.

Na kratko:

Venezuela je obmorska država, ki leži na severnem delu Južne Amerike, ime je dobila po Benetkah (Venezia). V španščini Venezuela pomeni Male Benetke.

Na severu meji na Karibsko morje in Atlantski ocean, na vzhodu na Gvajano, na jugu na Brazilijo ter na zahodu na Kolumbijo. Ob venezuelski obali v Malih Antilih ležijo karibske države Aruba, Nizozemski Antili ter Trinidad in Tobago. Uradni jezik je španščina, glavno mesto je Caracas, denarna valuta je venezuelski bolivar. Zaradi pridobivanja železa, boksita, zlata, diamantov in v zadnjih desetletjih tudi nafte tukaj nastajajo hitro razvijajoča se mesta.Naravno okolje amazonskega območja, kjer domujejo številna naravna čudesa, že stoletja navdušuje evropske raziskovalce.Potovanje gospoda Furmana je trajalo 5 tednov. Ko je bil v Venezueli, je bilo čutiti močan politični vpliv vladavine Huga Chaveza, kajti v tistem času so imeli predsedniške volitve, na katerih je bil za predsednika vnovič izvoljen zgoraj omenjeni politik. Zaradi prihajajočih predsedniških volitev je na črnem trgu dobil skoraj trikrat več denarja kot bi ga po uradnem menjalniškem tečaju. Na srečo je takoj ugotovil, da je Venezuela zelo draga država za popotnike, kaj šele za domačine. Edino, kar je bilo tam skoraj zastonj, je bencin. Za 50 litrov goriva si odštel samo 0,25 ali 0,40 evra. Potovanje je začel v Santa Eleni, od koder se je s skupinico popotnikov iz različnih držav odpravil na znamenito mizasto goro Roraima med Venezuelo in Gvajano. Hodili so skozi savano, spreminjajočo se tropsko vegetacijo, potočke in reke, obkroženi z bogato naravo. Postavili so si bazni kamp za prenočitev, od koder so se vzpeli na to mistično mizasto goro. Nastanili so se v baznem kampu na nadmorski višini 2800 m, šotorili so v skalnati jami. Okolica jim je ponujala čudovit razgled. Raziskovali in odkrivali so lepote, ki jih je ponujal čisto drugačen svet s pogledom na deževni gozd Gvajane, dolino kristalov, skalne skulpture. Ena med njimi je spominjala na želvo, druga pa na kubanskega predsednika Fidela Castra. Opazovali so bogat rastlinski in živalski svet. Potovanje je nadaljeval proti nacionalnem parku Canaima. Tam so številni slapovi, najbolj znan je najvišji na svetu – Angelski slap (Angel Falls) – visok je 978 metrov. Slap izvira iz vrha ravne gore Auyan Tepuy in je v oddaljenih džunglah Venezuele.

Dneve je preživel v porečju delte Orinoka, ki je tretja največja reka na svetu in deli Venezuelo na dva dela: naseljeni sever in neobljudeni jug, kjer živijo Indijanci amazonskega deževnega gozda. Orinoko je ploven v dolžini 1670 kilometrov in izliva svoje vode v 30.000 km² veliki delti z okrog 300 rokavi, ki so pomembne transportne poti za Amazonijo. Ime Orinoko izhaja iz besed wiri (kjer veslamo) in noko (kraj), v jeziku Indijancev Warao torej označuje plovno reko. Reko obdajata bogati favna in flora, ki sta neizčrpen vir lesa in pridelkov, sadja in zelenjave, npr. kasave, osnovne hrane staroselcev, ki živijo ob bregovih reke. V porečju Orinoka so ga očarali Indijanci Warao, ki se še danes okoli prevažajo s kanuji in živijo umirjeno tradicionalno življenje brez elektrike, telefona in televizije. Ja, kaj bi dala, da bi tudi sama nekaj časa lahko živela brez tega. Na poti proti zahodu se je ustavil na Karibski obali, ki ga je popolnoma razočarala, saj je zanemarjena in polna odpadkov. Ljudem je popolnoma vseeno za vso nesnago okoli hiš in plaž.

Na obali polotoka Paraguana si je ogledal flaminge. To so čudovite ptice. Za konec se je odpravil v Merido, od koder ga je pot vodila na Los Llanos, južnoameriško savano. Tu so neskončne ravnine, kjer domujejo številne živali; kače anakonde, krokodili, krvoločne ribe piraje, kapibare, želve. Neskončno doživetje poti, ki bi jo z veseljem ponovil, če bi imel več časa. Za konec je obiskal jezero Maracaibo, kjer je v fotografski objektiv lovil strele v nočnih nevihtah. Fotoaparat je njegov nepogrešljivi sopotnik na potovanjih. Omogoča mu, da je lahko nepozabne trenutke delil z nami na svojih potopisnih predavanjih, v člankih in na spletni strani. Predavanje gospoda Furmana je bilo tako zanimivo, da sem ga sama podoživljala na tem potovanju. Tudi drugim je bilo zelo všeč in so neskončno uživali ter na koncu postavljali še razna vprašanja.

Ob koncu članka je do nas v sredo, 6. marca, prišla novica, da je umrl venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je svoji deželi vladal celih 14 let.

Alenka Dobnikar

Deli naprej